.: Kariera v kolerarstvu :.

Prosti čas preživljam čimbolj aktivno. Že kot otroka me je šport oz takrat še gibanje zelo privlačil.

Med osnovno šolo sem obiskoval več stvari: tenis, rokomet, smučanje, atletiko in na koncu kolesarstvo, ki me je tudi potegnil. Vpisal sem se v kolesarski klub Sava Kranj, kjer sem treniral najprej pod vostvom Janez Bečana. Prav on me je učil prve "korake" in me vspodbujal. Ob prvi krizi me je obiskal in me podril in zato sem mu zelo hvaležen. Treningi so potekali v okolici Tržiča z občasnimi srečanji s Kranjskimi sovrstniki. Že takrat sem kazal določen talent, predvsem moč na ravnini in krajših klancih ter razgibani progi.

Ob preskoku k mlajšim pionirjem pa sem prišel v roke izrednega trenerja Mirana Kavaša, ki me je popeljam do največjih uspehov (državni prvak v cestni vožnji, kriteriju na pisti, v kronometru, drugi na etapni dirki po Istri, večkrat na stopničkah na močnih dirkah v Italiji,...). Vedno se je trudil, da so bili treningi zanimivi in predvsem hitri, kar sem tudi najbolj oboževal. Bil je tudi odličen "terapevt za psiho", saj je znal brez odvečnih besed te spodbuditi, ko si bil obupan.

Ob prestopu v člansko kategorijo se na žalost nisem ujel s trenerjem Polancem. Sicer zelo prizadeven trener, ki je imel čisto drugačen pristop od Mirana. Te razlike se nikoli nisem navadil, zato tudi uspehov ni bilo. Nekaj dirk sem zmagal, na dirki za svetovni pokal VN Kranj sem osvojil enkrat zeleno majico za najboljšega na letečih ciljih in enkrat pomagal Marko Žepiču do zmage, ko smo bili ubežniki skoraj celo dirko. Bil sem tudi na mediteranskih igrah v Tuniziji, kjer sem zbolel in nisem naredil vidnega rezultata.

Vedno bolj me je dajal tudi kronični bronhitis, ki je sploh v zimskih mesecih precej slabil formo. Predzadnje leto sem tudi shujšal na skoraj idealno težo. Ker pa sem hujšal na nepravilen način je to pustilo posledice na zdravju in tudi močan nisem bil več kot včasih. K temu so se pridružili še pritiski vodstva, ker ni bilo željenih rezultatov in ko sem zbolel ravno na ključno dirko sezone se je naše sodelovanje prekinilo, kar pa sedaj po dveh letih zelo obžalujem, ker je šport v meni globoko zakoreninjen in mi gibanja precej primankuje.

Po službi in med vikendi poskušam čimveč nadoknaditi, vendar življenja kot vrhunski športnih ne morem več živeti. Na žalost.

.: Trenutne športne aktivnosti :.

Pozimi se rekreiram na tekaških smučkah, tečem, hodim v hribe in uživam v nočnem sankanju. Spomladi 2006 sem začel deskati na snegu. Sicer sem začetnik, vendar me ta šport vedno bolj veseli, saj so izleti na smučišča, ki se kopajo v soncu svojevrsten užitek, prav tako občutek hitrosti, ko se podiš po strmini. Na žalost pa stvar postaja čedalje dražja.

Poleti je kolo še vedno moja strast. Malo tečem, hodim v hribe ter plavam. Obožujem skupinske športe.